Kontrast med abstrakcijo in figuraliko
Bodeča neža je umetniško delo umetnika Jože Centa. Nastala je leta 1974. Slika ima dimenzije 81 x 60 cm. Naslikana je na platnu z oljnimi barvami, kar ji daje lep sijaj in realističen zgled. Shranjena je v Zbirki Likovnega salona v Pokrajinskem muzeju Kočevje.
Slika 1:Bodeča neža (Foto: Elena Jovanović)
Izbrana umetnina je zanimiva zaradi tega, kako se je umetnik poigral s prostorom in geometrijskimi oblikami ter tako oblikoval perspektivo slike. Slika je postavljena navpično. Središče oziroma težišče slike je večinoma v zgornjem delu platna. Glavni motiv slike (bodeča neža) je naslikan tako, da se začne z vazo v spodnjem delu platna, dolge rože pa pritegnejo pozornost navzgor, zato rečemo, da ima navpično kompozicijo.
Vaza je okrogla, desni del je svetlejši, levi pa temnejši. Svetloba prihaja z desne strani in tako vaza pridobi trodimenzionalno obliko. Lahko opazimo tudi, da se v spodnjem delu slike pod vazo vidi njen odsev, kot da leži na vodi. Tudi (bodeče neže) rože delujejo trodimenzionalno in imamo občutek, da imajo mehko teksturo zaradi slikarske tehnike, ki jo je uporabil slikar. Ozadje na drugi strani, je malo drugačno od vaze in rož. Zdi se bolj dvodimenzionalno in se ne prilega k vazi in rožam. Zgleda kot mozaik številnih pravokotnikov in kvadratov različnih barv.
Ta slika ima veliko barv, kot so: modra, bela, črna, rdeča, zelena, rumena in rjava. Barve ozadja so temnejše od barv vaze in rož, ki so svetle in na katere pada svetloba. Slikar s pomočjo barv in njihovih nians pričara realističnost slike.
Ko pogledamo sliko kot celoto, lahko vidimo, da je slika hkrati tako abstraktna kot figuralna. Vaza, njen odsev in rože predstavljajo figuralni del, ozadje iz raznobarvnih ekspresivnih pravokotnikov različnih velikosti pa abstraktni del. Tema je posvetna, motiv je tihožitje.
Nadja Kovačič je zapisala, da so tihožitja: “Izrazito ateljejske mojstrovine. V umirjenih kompozicijah pokaže mojstrstvo opazovanja in podajanja zunanjega sveta, ki mu doda pridih svojega notranjega občutenja.”(Kovačič , 2011)
Slika 2: Jože Centa (Vir: https://www.delo.si/kultura/razno/umrl-je-joze-centa/)
Jože Centa, prvi povojni maturant iz Kočevja, je po gimnaziji razmišljal o študiju na področju igralske umetnosti, arhitekture in likovne umetnosti. Božidar Jakac ga je prepričal, da se posveti likovni umetnosti, ki ga je privlačila že v gimnazijskih letih. Sprva je Centa obiskoval slikarstvo in kiparstvo na Akademiji za likovno umetnost, a ga je zdravstveni izziv usmeril zgolj v slikarstvo. Diplomiral je pri slikarju Gojmirju A. Kosu, ki ga je vpeljal v uporabo barv. Po vojaškem roku je postal likovni pedagog v Ljubljani in ključen za oživitev likovnega življenja v Ribnici. Centa se osredotoča na krajinske motive in tihožitja. Krajine, večinoma naslikane v olju, odražajo impresionistično razdrobljenost, ki pričara atmosfero in občutenje trenutka. Kot pobudnik srečanj slikarjev je prispeval k prepoznavnosti Ribnice kot likovnega centra. Z njegovimi deli je oživel spomin na izginjajočo preteklost in prispeval k dediščini ter razvoju likovne umetnosti v Sloveniji.
Ta slika zgleda kot vsaka druga slika nežive narave, vendar je drugačna. Edinstvena je zaradi kontrasta med abstraktnim in figuralnim (realističnim) delom. Všeč mi je zaradi veliko detajlov, ki ji dajejo značaj, a jih na prvi pogled ne vidimo, kot je na primer odsev vaze. Zanimiva je tudi zaradi raznobarvnosti, kar je naredi veselo in pozitivno. Ta slika nam pokaže, da je lepota v majhnih stvareh in čeprav je svet drugačen, to ne pomeni, da ni lep, pravzaprav ga dela posebnega.
Elena Jovanović, 2. b (šolsko leto 2023/2024)
VIRI IN LITERATURA:
- KOVAČIČ, N. (2009). Zbirka likovnega salona Kočevje. Kočevje: Pokrajinski muzej.
- KOVAČIČ, N. (2011). Jože Centa slike. Ribnica.