Mozaik iz naravnih materialov
Pragozdni sprehod je umetnina, ki jo je oblikoval Tomaž Hartman. Natančneje je to mozaik iz koščkov naplavljenega lesa in predstavlja dom, ki ga je avtor našel v naravi oz. pragozdu. Izdelal ga je leta 2009. Njegova velikost je 70 cm × 43 cm. Slika je nastala z zlaganjem koščkov, ki jih je zalepil skupaj s silikonom. Nahaja se pri umetniku doma.
Na umetnini je oblikovan volumen dreves, vsi koščki izoblikujejo vtis plitkega prostora. Kompozicija je v ospredju na levi strani navpična, zaradi lege palčk v ozadju prevladuje vodoravna kompozicija ter diagonalna na desni strani. Barve so naravne in lahko zasledimo rumene, rjave in sive odtenke. Tekstura lesa je zelo različna, saj gre za neobdelan les, ki je uporabljen v svoji izvirni obliki oz. v takšni, kot je bil najden. Umetnina deluje dinamično, saj lahko zasledimo veliko dinamičnih potez pri lesu, ki je ukrivljen, izbočen, zaobljen in kaže v vse smeri.
Podobe na umetnini niso realne, ampak so abstraktne, zato sodi v moderno umetnost. Na umetnini je prikazan gozd, v ospredju so drevesa, v sredini sonce, v ozadju pa so palčke, ki so zložene vodoravno. Ta del predstavlja nebo, vse pa je sestavljeno iz lesa. Ikonografska tema je posvetna, motiv je krajina. Za sporočilo lahko uporabim avtorjev citat, ki ga je zapisal na zadnji strani umetnine: »Naši sprehodi že dolgo niso samo opazovanje, niti lepe kulise vsakdanjosti, še manj tekmovališča … so romanja brez omejitev in obredov.«
Slika 1: Pragozdni sprehod (Foto: Kaja Jerbič)
Tomaž Hartman se je rodil leta 1957 v Ljubljani, kjer je preživel svoje otroštvo. Gimnazijo je obiskoval v Stični, nato pa se je vpisal na Biotehniško fakulteto, program gozdarstvo, kjer je pridobil naziv univerzitetni diplomirani inženir gozdarstva. Po pridobitvi diplome ga je služba pripeljala v Kočevje, kraj, kjer živi še danes. Ustvarjati je začel leta 2006 in je samouk. Misli in dela si beleži v fotoknjigah. Sam pravi, da ustvarja predvsem zase in ne za druge, je pa kljub temu vesel, če so njegova dela všeč tudi komu drugemu.
Umetnina spada v sodobno umetnost in ni nastala zaradi posebnega razloga, čeprav avtor pravi, da ustvarjanje zanj predstavlja pobeg iz »norega sveta«. Na nastanek umetnine je vplivala njegova življenjska pot, ker je po poklicu in izobrazbi gozdar in gozd zanj predstavlja drugi dom. Način takšnega ustvarjanja je prvič videl pri slovenskem grafiku in slikarju Lojzetu Spacalu. S pomočjo takšnih umetnin avtor želi spodbuditi k razmisleku o odnosu med človekom in naravo. Njegovo ustvarjanje predstavlja občudovanje narave in njenih lepot, zato material nabira na obalah Jadranskega morja, ko le ima priložnost za to. A ni edini umetnik, ki uporablja naplavljen les za svoje umetnine. Podobne materiale za svoja dela uporablja tudi umetnica Nika Domnik, ki iz njih izdeluje miniaturne hiške. Ker je Slovenija zelo gozdnata država, me ne preseneča uporaba lesa v umetnosti, in se mi zdi prav, da naravno bogastvo, kot je les, uporabimo tudi v umetnosti in ne samo v industriji. Tomaž Hartman je v Kočevju poznan kot gozdar in umetnik. Občasno tudi razstavlja, zadnja razstava v Kočevju je bila leta 2020 v Likovnem salonu Kočevje.
Preseneča me način uporabe vsakdanjih materialov, ki bi bili lahko brez vrednosti za nekoga, a on jim doda zgodbo in sporočilo ter jih spremeni v umetnost. Umetnina po mojem mnenju, kljub temu da je sestavljena samo iz lesa, deluje zelo živo, saj vsak kos lesa predstavlja del narave in svojo zgodbo. Imela sem tudi priložnost umetnika spoznati in si ogledati umetnine v njegovem domu, kar je zelo edinstvena izkušnja, za katero sem mu hvaležna in mi bo še dolgo časa ostala v spominu.
Kaja Jerbič, 2. b (šolsko leto 2023/24)
VIRI IN LITERATURA:
- HARTMAN, T.(2020). Apsyrtides – iskanja. Kočevje: Pokrajinski muzej Kočevje, Likovni salon Kočevje.
- HARTMAN, T., VABIČ NOSE, A. (2022). Tomaž Hartman, Koščki. Trebnje: Center za izobraževanje in kulturo Trebnje, Galerija likovnih samorastnikov Trebnje.
- JERBIČ, K., (2023). Pogovor s Tomažem Hartmanom (Kočevje).