HISTORIČNA ARHITEKTURA V KOČEVJU

V 19. in začetku 20. stoletja so na Kočevskem prevladovali neoslogi, ki jim ne pripada le cerkev, ampak več stavb, med drugim tudi stavba gimnazije in staro župnišče. Kočevje je tako začelo dobivati podobo pravega mesta, saj so mu nove stavbe dale pečat urbanosti.

Kočevska župnijska cerkev stoji v centru mesta ob reki Rinži, na prostoru nekdanje kapele Turjačanov in starejše cerkve. Petindvajset metrov široka, petdeset metrov dolga in petnajst metrov visoka cerkev, ki se je je zaradi velikosti prijel izraz ‘stolnica’, je grajena v historičnem neoromanskem slogu. Zidali so jo od 1900 do 1903, arhitekt pa je bil, po več zamenjavah, Avgust Kirstein. Posvečena je bila 19. julija 1903.

Tloris te triladijske bazilike je preprost, njena zunanjščina je iz lomljenega kamna. Vanjo lahko vstopimo skozi polkrožni portal z reliefom, ima pa tudi stranski vhod. Svetišče je opazno, saj se 52 metrov visoka trinadstropna zvonika vidi že od daleč. V enem je stopnišče z vhodom na kor in k zvonovom, v drugem pa krstilnica, preurejena v kiosk. Na koncu cerkve je prezbiterij s kupolasto apsido, ob njej sta zakristiji. Notranjost je osvetljena z visokimi, značilno polkrožno zaključenimi romanskimi okni in v nekaterih so tudi vitraji.

Veličastno fresko Kristusa v prezbiteriju je naslikal Slavko Pengov, v svetišču pa najdemo še več znamenitosti, kot so: bronast kip sv. Jerneja, ki je delo Staneta Jarma, posebna klop, namenjena knezom Auerspergom, in stenska omarica v prezbiteriju, v kateri so shranjena njihova srca.

Kočevska cerkev velja za enega najpomembnejših sakralnih spomenikov historičnih slogov na Slovenskem, skupaj z neogotsko cerkvijo sv. Martina v Šmartnem pri Litiji, ki je bila zgrajena v istem času. Brez župnijske cerkve pa si Kočevja ni mogoče predstavljati, saj je ena največjih kulturnih znamenitosti mesta in nepogrešljivi del njegove vedute, za katoličane pa kraj srečevanja z Bogom in vernim občestvom.

Viri:

AMBROŽIČ, Matjaž. (2003). Župnijska cerkev sv. Fabijana in Boštjana ter sv. Jerneja v Kočevju in njene podružnice. Kočevje: župnija.

RESMAN, Blaž in Helena Seražin. (2010). Umetnostna topografija Slovenije. Ljubljana: Umetnostnozgodovinski inštitut Franceta Steleta ZRC SAZU.

Besedilo: Klara Štefanič, 2.a

Fotografije: Klara Štefanič, 2.a

Strokovni pregled: Marjana Dolšina Delač

Jezikovni pregled: Nina Papež

April 2021