Cerkev se je nahajala v naselju ob cesti Štalcerji – Kočevska Reka v Novih Lazih. Bila je  zgrajena v gotski tradiciji v sakralni arhitekturi (skeletno grajenje) na začetku 16. stoletja, natančneje leta 1526. Leta 1890 je bila predelana v historičnem slogu (neoromanike in neogotike).

Ob vizitaciji leta 1753 je imela tri oltarje: stranska oltarja sta bila posvečena sv. Trojici in sv. Andreju. 20. avgusta je bil datiran glavni zlati oltar z okrašeno arhitekturo in s kipom cerkvenega svetnika. Imela je  križnorebrasti obokan strop, ki je verjetno nastal v 16. stoletju. Iz sten so rastla rebra, ki so se združila v oboku. V 19. stoletju je bila podaljšana zaradi novo vgrajenega zvonika. Poleg novega zvonika je dobila tri nova okna in strop v ladji. Prezbiterij je obtekal visok talni zidec, na zaključnih stenah so bila še tri pokončna ozka šilasta okna, ki so jih nato zazidali. Poljudne stenske slikarije so okraševale strop in obok prezbiterija. Tloris cerkve je spominjal na križ.

Preden so jo popolnoma porušili leta 1955, so nekaj let prej prejeli državna denarna sredstva za obnovo, vendar se ta obnova ni nikoli zgodila. In namesto nje se danes  tam nahaja le manjše znamenje.

V 60. letih je Komisija za verska vprašanja napovedala denarno podporo za popravila cerkev, takrat pa se je ustavilo tudi uničevanje oz. rušenje.  Za uničevanje so imeli dva razloga : eden je bil nasilno odstranjevanje cerkev zaradi nacionalističnih razlogov, drugi pa ideološka nestrpnost, vendar je nacionalni razlog imel večji pomen pri uničevanju.

Bolj kot to, da bi bila v svojem času napredna arhitektura, predstavlja košček umetnostne dediščine in z njeno izgubo izgubimo del kolektivne identitete. Menim, da takratno vedenje do takih arhitektur ni bilo pametno, saj so izbrisali del lepe zgodovine z območja Novih Lazov.  

VIRI IN LITERATURA:        

-RESMAN, Blaž in Helena Seražin. (2010). Umetnostna topografija Slovenije. Ljubljana : Založba ZRC .

-Ferenc Mitja. (2006). Sakralna dediščina na Kočevskem = Das Sakralerbe im Gottscheerland. Kočevje: Pokrajinski muzej.

– UMETNOST ZA MLADE: delovni zvezek (interno gradivo). Str. 12, 19. Stoletje

Besedilo: Jože Kralj, 2.b

Fotografije: Jože Kralj, 2.b

Strokovni pregled: Marjana Dolšina Delač

Jezikovni pregled: Nina Papež

April 2021