Slika Milana Butina
Slikar Milan Butina je sliko Tihožitje z Radensko ustvaril leta 1959. Tehnika, ki jo je uporabljal, je olje na platno. Slika je velika 70 cm x 50 cm.
Na sliki je tihožitje, ki združuje elemente kubizma in ekspresionizma. Na sedalo stola, prekritem z belim prtom, je prikazan izbor predmetov: vrč, skodelica, steklenica vina, nekaj prtičkov in rezina sadja, verjetno limone. Stilizirane oblike ustvarjajo vtis abstrakcije. Kompozicija je dinamična, saj uporablja drzne linije in poenostavljene oblike. Na sliki prevladujejo tople barve – oranžna, rumena in rdečkasta so najbolj opazne, saj ustvarjajo občutek topline in poudarjajo predmete. opazne so temne barve – črna in temno rjava prevladujejo v ozadju, kar ustvarja globino in kontrast. Črna barva je uporabljena tudi za steklenico in vertikalne črte. Čez naslonjalo stola je vržena bela tkanina, modri toni na njej dodajo subtilen kontrast.
Milan Butina se je rodil 1923 v Kočevju, kjer je tudi preživel večji del svojega življenja. Umrl je 24. junija 1999 v Ljubljani. Po koncu druge svetovne vojne se je vpisal na Akademijo za likovno umetnost v Ljubljani, kjer je študiral slikarstvo pri priznanih profesorjih. Po zaključku študija slikarstva je nadaljeval z raziskovanjem umetnosti skozi znanstveno prizmo in doktoriral iz psihologije umetnosti. Vendar Milan Butina ni deloval le kot slikar in likovni teoretik, temveč je bil tudi gledališki človek. Kot slikar in scenograf se je namreč leta 1950 pridružil Mestnemu gledališču ljubljanskemu, kjer je bil pozneje, med letoma 1962 in 1967, zaposlen kot tehnični vodja. Kot scenograf je soustvaril več kot devetdeset uprizoritev, ne zgolj v Mestnem gledališču ljubljanskem, temveč tudi v Mladinskem gledališču v Ljubljani Milan Butina je s svojim delom pustil globok pečat v slovenski umetnosti in teoriji umetnosti. Njegova dela, tako slikarska kot teoretična, še danes navdihujejo umetnike, raziskovalce in ljubitelje umetnosti. Bil je človek, ki je verjel v moč povezovanja različnih disciplin za boljše razumevanje sveta in umetnosti. Njegova zapuščina je neprecenljiva, saj je s svojo vizijo in strastjo do raziskovanja odprl nova obzorja v slovenski umetnosti in znanosti.
Sliko sem si izbral, ker se mi je zdela zanimiva in zelo lepo narejena in ker ima temnejše barve. Zanimiv mi je bil naslov, ker radensko lahko kupiš v zeleni steklenici.
Majd Alkhatib Almasri 2. a šol. leto 2024/2025
VIRI IN LITARTURA
– Muhovič, J., Kovačič, N. (2023). MILAN BUTINA – SLIKAR. Kočevje: Pokrajinski muzej. (Str.42, 161)
– Brunec, D. BUTINA, Milan. (1923-1999). Obrazi slovenskih pokrajin. Mestna knjižnica Kranj, 2020. (citirano: 20 . 11 . 2024) Dostopno na naslovu: https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/butina-milan/
– (Brez avtorja) Butina Milan. Dostopno 17.9.2023 na: https://sl.wikipedia.org/wiki/Milan_Butina