Butinov akvarel iz časa pred akademijo
Slika Žlebe pri Kolpi velja za eno prvih Butinovih del in prikazuje daljnjo okolico njegovega rojstnega kraja – Morave. Slika je nastala leta 1948. Tehnika, ki je upodobljena, se imenuje akvarel. Slikal je na papir. Mere slike so približno 21 cm x 29 cm. Slika je nastala v sodobnosti.
SLIKA 1: Žlebe pri Kolpi (FOTO: Lea Rekić)
Slika prikazuje reko, ki izginja v perspektivi. V ozadju so barve večinoma hladne (svetlo in temno modra ter temno zelena), čeprav prevladuje tudi nekaj toplih odtenkov svetlo zelene barve na bregovih. Lahko prepoznamo, da je kompozicija diagonalna, saj so elementi naslikani diagonalno. Zaradi tehnike se barve lepo prelivajo, pokrajina je tudi zabrisana. Čeprav je slika nastala v sodobnosti, ni slikana na modernistični način, ampak na tradicionalni. Na sredini je upodobljen kanjon reke Kolpe z dvema bregovoma, ki je na desni strani bolj osenčen kakor na levi. Ob reki, ki se izgublja v ozadju, so narisana drevesa in nekaj hiš. Ikonografska tema je posvetna, saj je avtor upodobil elemente iz vsakdanjega življenja, motiv je krajina.
Milan Butina se je rodil 21. 11. 1923 v Kočevju, umrl pa je 21. 6. 1999 v Ljubljani. Bil je slikar, scenograf in likovni teoretik. Velja za utemeljitelja likovne teorije v Sloveniji, saj je prispeval k izvirnim likovnoteoretskim odkritjem v svetovnem merilu. Kot slikar je bil mojster akvarela, sprva je slikal tihožitja, kasneje predvsem pokrajine. V Kočevju je zelo cenjen. Veliko je razstavljal in osvojil priznanje deklica s piščalko 2019 ter Župančičevo nagrado ljubljanske Kulturne skupnosti za posebne dosežke leta 1965. To leto (2023) je v Kočevju tematsko leto Milana Butine, saj mineva sto let njegovega rojstva, zato so njegove slike predstavljene v Likovnem salonu v Kočevju na razstavi z naslovom Hommage Milanu Butini. S tem namenom je izšla tudi monografija Milan Butina – slikar.
Eden izmed umetnikov, ki je prav tako slikal tihožitja in razstavljal v Galeriji Miklova hiša, je Jože Centa, ki se je rodil v Velikih Laščah leta 1934, umrl pa nedavno nazaj, in sicer leta 2022 in je za sabo pustil obsežen slikarski opus. Močno je vplival na razvoj likovne ustvarjalnosti v ribniškem prostoru.
Slika Milana Butine mi je všeč, ker je sproščujoča zaradi narave, ki je upodobljena. Uporabljeni barvni toni sliko naredijo odprto in prijetno. Menim, da ima, kakor vsaka slika, tudi ta svojo zgodbo in razlog, zakaj jo je Butina naslikal. Z barvo je prikazoval različne podobe iz narave. Imela sem možnost ogleda slike v živo, presenetilo me je, da je slika manjša, barve pa so temnejše kakor na spletu.
Lea Rekić, 2. b (šolsko leto 2023/2024)
VIRI IN LITERATURA
– BRUNEC, D. (2020). Butina, Milan. Obrazi slovenskih pokrajin. Dostopno 23. 11. 2023 na: https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/butina-milan/ – (brez avtorja) (2023). Milan Butina. Dostopno 23. 11. 2023 na: https://sl.wikipedia.org/wiki/Milan_Butina
– MUHOVIČ, J., KOVAČIČ, N. (2023). Milan Butina – slikar. Kočevje: Pokrajinski muzej. (str. 107, 166 –
167) – (brez avtorja) (2019). Deklica s piščalko. Dostopno 23. 11. 2023 na: https://www.kocevje.si/post/202327
– (brez avtorja) (2022). Poslovil se je akademski slikar Jože Centa. Dostopno 23. 11. 2023 na: https://www.ribnica.si/objava/630810