NEOROMANIČNA CERKEV
Cerkev stoji na manjšemu hribu na trgu sredi naselja Velikih Lašč, kjer se jo vidi iz vseh krajev okoli Lašč. Tam stoji od leta 1877.
Pri zidanju te cerkve so uporabljali različne materiale, kot so: kamen, les, opeka, beton. Stavba je precej velika in ima tloris pravokotnika. Sodi v neoromanični slog, za katerega je značilno, da temelji na principih kompozicije in oblike srednjeveške romanske arhitekture. Celotna fasada je na pogled rumene barve. Ima dva zvonika in dva zvona, ki sta zelo glasna. Mere so 12 × 28 metrov. Tloris je pravokotnik. Zunanji deli, ki jo sestavljajo, so: dve uri na zvonikih, napis AVE MARIA, nad katerim stoji kamniti kip Marije.
Notranjost je lepo okrašena, sestavljajo jo 3 ladje in prezbiterij, v katerem je oltar iz marmorja, ki je najpomembnejši del. Postavila sta ga domača mojstra Ignacij Toman in Franc Zajc. Na oltarju je velik kip Marije, čez katerega včasih postavijo platno z drugačno sliko, na kateri je Marija z Jezusom kot otrokom, ki ga drži v rokah. Na steni je naslikanih veliko fresk z motivi in temami iz Svetega pisma. Največja freska je na stropu, kjer so naslikani angeli. Na slikah opazimo različne občutke: mučenje, žrtvovanje, ljubezen, itd. V cerkvi je tudi veliko različnih kipov, npr. angeli, Sveta Trojica … V cerkev vodijo troja vrata, nad vsakimi je barven vitraj. Nad prvimi vrati je vitraj modre barve, nad drugimi rumene barve in nad tretjimi zelene barve. Moram reči, da vitraji, kipi in freske najbolj obarvajo in olepšajo cerkev še posebej ob sončnem vremenu.
Slika1: Cerkev
Prvotna cerkev je bila sezidana v 13. st., natančneje leta 1230. Prva cerkev, ki je bila lesena in majhna, je bila postavljena na poti proti današnji železniški postaji okoli leta 1230. Leta 1250 je bila požgana. Druga stavba je bila že na območju današnje cerkve, vendar je bila ponovno požgana s celotno vasjo 1469. Po letu 1471 so zgradili tretjo stavbo, jo obzidali in jo v 17. st. temeljito predelali oz. celo na novo zgradili. To cerkev je leta 1689 videl Valvasor in omenil, da je bil okoli tabor. Ponovno je zgorela leta 1699. Četrta stavba stoji še danes na mestu pogorele tretje cerkve. Dodali so ji zvonik, ki je ostal do leta 1877. Nazadnje sta jo Janez Brodnik in škof Wolf dala porušiti in kasneje ponovno zgraditi, taka stoji še danes. Ni edina cerkev v občini Velike Lašče, je pa največja. Današnja cerkev je že kar peta stavba na našem območju.
Cerkev v Velikih Laščah je precej velika za naselje in izstopa v okolju. Je razkošna in bogato okrašena. Maše včasih vodijo tudi znani škofi iz Ljubljane in različni župniki. Obiskujejo jo tudi drugi ljudje, ki niso iz Velikih Lašč. Zdi se mi, da je pomembna za prebivalce, saj jih veliko obiskuje cerkev, sodeluje pri sv. maši in pomaga pri ohranjanju lepe in urejene cerkve. V njej župnik izvaja tudi pogrebe. Je tudi dobro obiskana turistična točka.
Hana Starc, 2. b (šolsko leto 2022/2023)
Viri in literatura:
- Zavod PARNAS. Slovenske cerkve: Velike Lašče. Video dostopen 1. 12. 2022 na: https://www.youtube.com/watch?v=iQXf9eaKJpA
- Župnijska cerkev Marijinega rojstva (b. l.). Župnija Velike Lašče. Dostopno 1. 12. 2022 na: https://zupnija-velike-lasce.rkc.si/index.php/content/display/65/20/20
- Velike Lašče Cerkev Marijinega rojstva. Ministrstvo za kulturo RS. Dokument dostopen 1. 12. 2022 na: https://eid.gov.si/#!/enota/2639
- Velike Lašče – Cerkev Marijinega rojstva. Digitalne vsebine kulturne dediščine. Dostopno 1. 12. 2022 na: http://www.eheritage.si/apl/real.aspx?id=2639