SREDIŠČE RIBNICE

Miklova hiša je podobo, ki jo ima še danes, dobila leta 1991. Ta velika podkletena enonadstropna hiša, ki stoji na živi skali, je bila sicer pozidana že v 19. stoletju. Najverjetneje je bil njen arhitekt Italijan Antonio Frucco, veliko gradnje pa je opravil njen prvotni lastnik Anton Arko iz rodu Miklovih.

Stavba je vogalna in gleda na glavno ribniško ulico. Ima rumenkasto fasado z belimi okni in vrati, vsebuje pa tudi nekatere neorenesančne elemente. Okna imajo polkna in so razporejena po pet na glavni strani stavbe in po 6 na stranski. Nad pritličnimi okni so upodobljene rozete, pod okni v prvem nadstropju pa rombi. V hišo vodijo s preprostimi reliefi okrašena vhodna vrata z veliko kljuko in profiliranim nadstreškom. Notranjost je obokana. Zaradi velikih prostorov, visokih stropov ter širokih vrat in lesenih stopnic daje občutek odprtosti in povezanosti.

Zgradba je v preteklosti pripadala družini Arko, ki je tukaj razvijala obrt. V pritličnih prostorih so imeli pekarno in gostilno. Hišo so do 2. svetovne vojne dobro vzdrževali, po koncu vojne pa je začela propadati. Ko se je leta 1987 začela pojavljati ideja po kulturno-turističnem centru, so za stavbo, verjetno zaradi njene zgodovine in lege v centru mesta, izbrali prav Miklovo hišo. Zadolžena arhitekta Božidar Rot in Staša Blažič ter zgodovinarka Mojca Arh so začeli s prenovo v letu 1989, v 90-ih letih so sem preselili tudi galerijo in knjižnico, ki sta tukaj še danes.

Stavba s svojo rumenkasto zunanjostjo in belimi okni daje toplino, lep sijaj in s tem privablja Ribničane. Prav tako pa z velikim številom oken bralcem in umetniškim navdušencem daje možnost, da lahko berejo in gledajo umetnine ob naravni svetlobi. Miklova hiša je fizično in duhovno središče ribniške kulture. Je mesto, kjer se Ribničani učijo o svoji kulturni dediščini, se spoznavajo z umetninami lokalnih umetnikov in si širijo obzorje z branjem knjig.

Viri:

KNJIŽNICA MIKLOVA HIŠA. (2020) Zgodovina stavbe. [online] [citirano 2.12.2020, 17:30]. dostop: http://www.miklovahisa.si/splosno/preobrazba-miklove-hise-v-kulturno-institucijo.html

GALERIJA MIKLOVA HIŠA. (2020). O galeriji. [online]. [citirano 9.12.2020, 14:10].  dostop: https://www.galerija-miklovahisa.si/o-galeriji/

GRADIŠNIK, Marina. (2007). Ribnica, veličina majhnosti, katalog razstave Ribnica: Muzej Miklova hiša Ribnica [online]. [citirano 2.12.2020]. dostop: https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-ZHO52ZYV/f3be71d7-fd72-45b5-81f3-4e1efaab1802/PDF

ARNŠEK, Rosalija M. 2019. Miklovi iz Ribnice na Dolenjskem: Doma je vse po starem!. Ribnica: Knjižnica Miklova hiša Ribnica.

Besedilo: Meta Andoljšek 2. b

Fotografije: Meta Andoljšek 2. b

Strokovni pregled: Marjana Dolšina Delač

Jezikovni pregled: Nina Papež

April 2021