Od romanike do danes

Ribniški grad naj bi bil postavljen v začetku 12. stoletja. Pozidali so ga njegovi prvi lastniki Turjačani. Nahaja se v samem središču Ribnice, in sicer ob reki Bistrici.

Ribniški grad je bil zgrajen ob srednjeveški trgovski cesti, ki še danes povezuje Ribnico in Ljubljano. Gradovi so bili zaradi varnosti večinoma grajeni na vzpetinah. Prav zaradi tega ima ribniški grad posebno in nenavadno lego, saj leži na ravnini. Pred požigom v 2. svetovni vojni je spadal med najpomembnejše gradove nekdanje dežele Kranjske, bil je tudi eden izmed redkih vodnih gradov v Sloveniji, saj se nahaja v nižini in je obkrožen z vodnimi jarki.

Grajsko jedro je bilo prvotno dvonadstropno in zasnovano na nepravilni peterokotni ploskvi. Zaradi ravninske lege so bili obodni zidovi precej debeli. Merili so preko dveh metrov. Segali so do višine zaključka prvega nadstropja. Pri gradnji so uporabljali pretežno kamen, apnenec in beton. V času turških vpadov so grad obdali s protiturškim obzidjem, vogale so utrdili z oglatimi stolpi, okoli novega vhoda so uredili širok vodni jarek in ga povezali z reko Bistrico. Kasneje so grad obnovili v poznorenesančnem oziroma baročnem slogu. Na mestu obrambnih stolpov so nastale stanovanjske stavbe in gospodarsko poslopje. Izsušili so obrambni jarek in uredili grajski vrt, manjša okna so nadomestili z večjimi. Grad so krasili številni banjasti oboki, stolpaste arkade, povečano je bilo tudi grajsko jedro. Leta 1810 je grad prišel v posest rodbine Rudež. V teh časih je dobil klasicistično podobo.

Leta 1944 je bil požgan. Prenovljen je bil delno. Načrt za obnovo je izdelal Ciril Tavčar. Obnovili so grajska stolpa ter ju povezali z novim hodnikom, grajsko jedro so podrli.

Gradovi so bili pomembni ne le v srednjem veku, temveč tudi v novem veku, saj so bili vojaško, obrambno, upravno in gospodarsko središče, bili so tudi simbol oblasti, moči in vpliva svojih lastnikov, ki so tudi bivali v gradu. Zelo velik pečat so pustili na kulturnem in umetnostnem področju, saj so bili predhodniki današnjih muzejev in galerij. Njihovi lastniki pa so bili pogosto naročniki umetniških del in pobudniki mnogih novogradenj.

Danes se v ribniškem gradu nahaja stalna razstava Muzeja Ribnica. Postavljena je posebna razstava z naslovom Boj krvavi zoper čarovniško zalego, ki je namenjena čarovništvu na Slovenskem, saj so prav v Ribnici zažgali zadnjo domnevno čarovnico Marino Češarek, ki je bila leta 1701 obtožena čarovništva. Ogledate si lahko replike mučilnih naprav, kot je na primer čarovniški stol. Za lažje razumevanje zgodbe Marine Češarek je na voljo tudi zvočna podlaga. Na mestu nekdanjega grajskega jedra se nahaja Park kulturnikov, kjer so iz kamna izklesane podobe kulturnikov, ki so bili pomembni za razvoj Ribnice, ob parku stoji spomenik padlim iz okoliških vasi.

Ribniški grad ima za Ribnico velik pomen. Pod grajskim hodnikom se nahaja letno gledališče. Tam potekajo različne prireditve, kot na primer Grajski večeri, s katerimi se Ribničani zabavamo in družimo. Na mestu nekdanje kavarne pa se danes nahaja poročna dvorana.

Viri in literatura:

SAPAČ, Igor. (2018). Arhitekturna zgodovina gradu Ribnica na Dolenjskem. V: Kronika. Let. 66, št. 3. Str. 377– 434

JAKIČ, Ivan. (2001). Sto gradov na Slovenskem. Ljubljana: Prešernova družba.

GRADIŠNIK, Marina. (2010). Utrinki iz zgodovine ribniškega gradu. Ribnica. [Online].

[Citirano 9. december 2020]. Dostopno na spletni strani: https://www.rokodelskicenter-ribnica.si/wp-content/uploads/2019/03/katalog_ribniski_grad.pdf

Besedilo: Maruša Ilc 2. b

Fotografije: Maruša Ilc 2. b

Strokovni pregled: Marjana Dolšina Delač

Jezikovni pregled: Nina Papež

April 2021