Cerkev v Mozlju – iz gotike v barok

Cerkev svetega Lenarta v Mozlju je bila zgrajena v gotskem slogu in je v virih prvič omenjena že leta 1391. Cerkev ni velika, klopi in prostora ima le toliko, da se v njej ob nedeljah in cerkvenih praznikih zberejo prebivalci Mozlja in okoliških manjših vasi.

Slika 1.: Cerkev v Mozlju
Avtor foto. : Nuša Veselič

Ima podolgovato ladjo in tristrano zaključen prezbiterij, sredi ladje je prizidan par ravno zaključenih kapel, vzdolž južne stene pa je zakristija. Cerkev pokriva enotna dvokapna streha rdeče barve. Fasada je rumeno-bela. V notranjosti stoji na stebrih zidan pevski kor, tu je tudi vhod v stranski kapeli. Notranjost krasijo prelepi kipi Marije, Jezusa, Jožefa in nekaterih drugih svetnikov. Leta 2008 so na notranjih stenah odkrili fragmente treh plasti poslikav, še iz gotskega obdobja.

Slika 2. : Stenske poslikave
avtor foto. : Nuša Veselič

Cerkev danes obiskujejo predvsem vaščani, v preteklosti pa jim je nudila zavetje pred turškimi vpadi, od 14. do 16. stoletja, kajti vaščani so tistikrat zgradili obrambno obzidje okoli cerkve in pokopališča, ki so ga kasneje podrli, saj ni bilo več potrebno.

Leta 1720 je bila cerkev prvič barokizirana, in sicer ladji so prizidali stranski kapeli in jo podaljšali. Druga barokizacija, ki je bila tudi bolj temeljita, je bila po sredini 18. stoletja. Cerkev je dobila nov obok in nov večji baročni oltar. Barokizacija se je zaključila leta 1764. Leta 1905 so cerkev okrasili s pisanimi okni. Cerkev ima pomembno vlogo v zgodovini umetnosti, saj je ena od barokiziranih cerkva na Kočevskem.

Zgodovina cerkve je zelo bogata, tako kot tudi njena notranjost, ki je polna vitrajev, stenskih poslikav ter kipov. Bogato okrasje, slike, freske, kipi, so me že kot majhno deklico privlačili. Menim, da mnogi ne vidijo posebnosti cerkve, njenih vitrajev, stranskih kapeli in mnogih drugih predelov, ki so pomembni, pa se velika večina tega niti ne zaveda. Cerkev je pomembna tudi z zgodovinskega stališča, saj je bila že v začetku 16. stoletja. Zdi se mi zanimiva in me je od vedno navduševala.

Nuša Veselič

Viri:

– Blaž Resman, Helena Seražin: Umetnostna topografija Slovenije (2010). Upravna enota občine Kočevje, Kostel in Osilnica;

– Ive A. Stanič. (2001). Mozelj v svojem času. samozal., Kočevski tisk